Pojem hitre mode se je pojavil pred nekaj desetletji pri razmahu in selitvi tekstilne industrije v manj razvite države, še posebej azijske države. Naenkrat nismo imeli več samo dveh kolekcij letno (pomlad/poletje in jesen/zima), ampak imamo dandanes že kar tedenske kolekcije – to pomeni, da je iz dveh kolekcij letno nastalo več kot 50 kolekcij.

Gre za enormno povečanje potrošnje tekstila, kar pa seveda ima vpliv na okolje, delovno silo in človekove pravice. S tem preskokom so se oblačila izjemno pocenila in nudijo potrošnikom široko paleto izdelkov. Z nizkimi cenami je tkanina izgubila na spoštovanju, saj lahko potrošniki kopujejo čedalje več in nimajo zavedanja, kaj se v ozadju te industrije pravzaprav dogaja.

Poleg velikega potrošništva gre seveda z roko v roki tudi količina odpadkov, ki jih ob tem proizvajamo. Poceni oblačila naenkrat nimajo vrednosti in jih potrošniki zavržemo brez slabe vesti, včasih še celo popolnoma nove. Po nekaterih podatkih, naj bi v naši državi vsako leto posameznik v smeti vrgel kar 14 kg oblačil, 70 % oblačil v naših omarah pa naj ne bi nikoli nosili.

Hkrati s tem pojavom se povzpenja tudi darovanje oblačil v humanitarne namene. Vsekakor hvalevredno dejanje pa ima zaradi ogromne količine darovanja izjemno negativne posledice na države, kamor ta oblačila romajo – tako na okolje kot njihovo lokalno tekstilno industrijo.

Vendar pa se je z veliko potrošnjo okrepilo tudi delovanje aktivistov in novinarjev, ki opozarjajo na škodljivosti te industrije. Začeli so raziskovati in osveščati javnost, kaj se dogaja v zakulisju in želijo spodbuditi razmišljanje potrošnikov pri nakupu novih oblačil. Na spletu najdemo mnogo člankov na to temo, veliko je tudi odličnih dokumentarnih filmov, ki prikazujejo bedo pridelovalcev surovin in delavcev v tekstilni industriji na eni strani in dobičkarstvo multinacionalk na drugi strani ter predstavljajo drugačno pot, ki jo potrošnik lahko izbere pri odhodu v trgovino z oblačili in tako prispeva k trajnostnemu razvoju te vrste industrije. V tem blogu bomo v prihodnje predstavljali tudi te dokumentarne filme, da si jih bodo naši bralci lahko ogledali.

V zadnjem času se je tekstilna industrija multinacionalk odločila tudi za drugačen pristop, z novimi trajnostnimi linijami izdelkov. Tako so okoljevarstvenike in tudi potrošnike želili pomiriti, če ne utišati. Vendar mora potrošnik zopet biti pazljiv in razmisliti, ali so ti ukrepi velikih dobičkonosnih podjetij res korak v pravo smer. Ali ne gre zgolj za drobtinice, ki nam jih mečejo, da bi utišali nevladnike? So njihovi izdelki zares prijazni do okolja?

Ta blog namenjam vsem, ki imate vsaj trohico zanimanja v zakulisje celotne verige tekstilne industrije, kjer boste našli koristne informacije, ki lahko spremenijo vaš pogled na svet. Potrudil se bom iskati verodostojne podatke in objektiven pogled na to tematiko. Ne želim te zasuti s povezavami na druge spletne strani, zato bova skupaj tančico skrivnosti tekstilne industrije odkrivala postopoma.

Pridruži se mi na potovanju po različnih delih sveta, kjer šivajo naša oblačila – to potovanje ni posuto s cvetjem, ampak ti bom predstavil tudi drugo pot, ki obstaja.